Trojanski samostan

 monastery (en), cultural heritage / national heritage (en), interesting place (en), listed building / architectural heritage (en), 100 Tourist Sites of Bulgaria (en), 16th century construction (en), Bulgarian Orthodox Church (en)

Samostan vnebovzetja presvete Matere božje (bolgarsko: Троянски манастир ''Успение Богородично'') ali, kot ga pogosteje imenujejo, Trojanski samostan je tretji največji samostan v Bolgariji. Stoji v severnem delu države v Stari planini in je bil ustanovljen najkasneje konec 16. stoletja.

Samostan stoji na bregovih reke Černi Osam blizu Orešaka, vasi 10 km od mesta Trojan v oblasti Loveč in je priljubljena turistična destinacija.

Ustanovljen je bil okoli leta 1600 (opat Kalistrat), morda že pred tem. Legenda govori o menihih s Svete gore, ki so odšli v Vlaško s svetnico samostana - čudežno ikono Matere Božje Triroke, ki je kopija stare čudežne ikone v samostanu Hilendar. Trojanski samostan je hitro rasel. Kmalu so postavili leseno cerkev, posvečeno Marijinemu rojstvu, samostanski bivalni trakt in majhno gostišče. Toda kmalu zatem, v času opata Kalistrija iz Loveča, je samostan razdejala turška tolpa. Opat sam je bil obglavljen.

V prvi polovici 18. stoletja je samostan ponovno zrasel in gospodarsko uspel. Takrat je v njem začela delovati tudi šola, ki je po letu 1765, ko jo je prevzel ravnatelj Nikola Varbanov, postajala vse bolj znana. V istem času je opat Hristofor, po rodu iz Sopota, izvedel prve večje gradnje v samostanu. Pozidal je nekaj novih stavb in utrdil leseno cerkev, leta 1771 pa zgradil tudi njen vodovod. Okoli leta 1780 je še en prebivalec Sopota - opat Pačomij organiziral gradnjo nove, že kamnite stolne cerkve.