Grosuplje

 town (en)  Add category

Grosuplje je mesto v zahodnem Dolenjskem podolju, leži v severnem delu Grosupeljske kotline. Na zahodu ga omejujeta mokroten svet ob potoku Bičju in železniška proga iz Ljubljane, ki se tu razcepi, njena kraka vodita proti Kočevju in Novemu mestu. Na severu se vzpenja s smrekovim gozdom porasel Brinjski hrib (409 m). Severno od avtoceste Ljubljana - Višnja Gora sta mestu priključeni nekoč samostojni naselji Perovo in Potok, vzhodno od struge Velikega potoka pa Jerova vas. Na vzhodu se dvigata nizek grič Kamna gorica (388 m) in za njim na severu gozdnato sleme Drnovka (443 m). Naselje je središče občine Grosuplje. Osrednji del naselja je na lokaciji nekdanje Stranske vasi. V bližini se nahaja osnovna šola, glasbena šola, knjižnica, kino, kulturna in športna društva ter klubi. Skozi mesto teče potok Grosupeljščica, ob kateri je obrtna cona. Na vzhodnem obrobju je športno letališče. Grb mesta na osrednjem mestu vsebuje stilizacijo poznohalštatske svinčene okrasne broške za konje (živalska svastika) najdene na Magdalenski gori, ki ponazarja osnoven značaj nastanka in razvoja širšega Grosuplja (tranzitna baza sprva konjskih vpreg, danes pač drugačnih). Hkrati tvori inicialko G in s svojo ciklično obliko simbolizira gibanje in razvoj. Zelena in rdeča barva v grbu predstavljata sobivanje mirne Dolenjske regije z živahnim razvojem kraja. Na cerkvenem hribu stoji župnijska cerkev svetega Mihaela. Cerkev je v osnovi srednjeveška, leta 1853 so jo temeljito prenovili. Glavni oltar izdelan v prvi polovici 19. stoletja so leta 1960 preoblikovali po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča. Veliki zvon je leta 1893 vlil Albert Samassa. Ob potoku Grosupeljščica stoji enonadstropna graščina Brinje iz 17. stoletja, ki je bila v začetku 19. stoletja temeljito prezidana. Takrat je dobila poudarjeno osrednjo os. Mlin v južnem delu stavbe ohranja stilne elemente iz 16. stoletja. V naselju je spominska soba pisatelja Louisa Adamiča, ki se je rodil v bližnjem Spodnjem Blatu. V Grosuplju se je rodil režiser Jože Gale, grafik Elo Justin pa je tu umrl. Tu prebiva tudi telovadec Miroslav Cerar. [uredi] Zgodovina Pogled z boštanjskega gradu Viri Grosuplje prvič omenjajo leta 1136 kot last šentviške cerkve, kasneje je bil lastnik naselja Stiški samostan. Še v 18. stoletju je bil to majhen kraj, ki se je razvijal predvsem zaradi ugodne prometne lege. V 19. stoletju so v bližnji okolici poskušali urediti nasade hmelja, vendar se pridelovanje ni obneslo. V drugi polovici prejšnjega stoletja je Činkoletovo podjetje tu izdelovalo cikorijo, a je kmalu propadlo. Med letoma 1908 in 1945 je bila pri Ledererju tovarna usnja. Po letu 1960, ko je Grosuplje postalo sedež občine, se je začela pospešena gradnja industrijskih obratov, zaradi močnega priseljevanja pa je naglo raslo tudi število prebivalcev. Najpomembnejši industrijski obrati so danes Black & Decker, ki izdeluje električne stroje, tkalnica Anton Šinkovec, pekarna Grosuplje, Splošno mizarstvo, Elektro, kovinska galanterija Kovinastroj in gradbeno podjetje Grosuplje. Precej je tudi obrtnikov. Pri Brvacah je farma goveje živine. Polja v dnu Grosupeljske kotline so meliorirana in večinoma v lasti agrokombinata. Kljub dokaj številnim in različnim delovnim mestom ter vedno večji trgovski in obrtni ponudbi je Grosuplje močno povezano z Ljubljano. S slednjo je vsakodnevno povezano z redno medkrajevno avtobusno linijo št. 70.